SINDROM KARPALNEGA KANALA

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v roki in sicer medianega živca. Kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje: to so palec, kazalec, sredinec in tisti del prstanca, ki meji na sredinec. Pri hujših primerih, ko je kompresija na živec zelo velika, pride tudi do atrofije mišic, ki jih ta živec oživčuje, kar se vidi predvsem kot upadlost v tenerju – to je predel na spodnjem delu dlani pod palcem.

Znaki

V začetnih fazah se kaže z odrevenelostjo, zbadanjem, bolečino in mravljinčenjem v dlaneh. Oboleli navadno začnejo izgubljati občutek za dotik, poleg tega jim pogosto padajo iz rok.
Glavni simptom sindroma karpalnega kanala je omrtvičenost palca, kazalca, sredinca ter radialne polovice prstanca. Omrtvičenost se navadno pojavi med spanjem, ko je zapestje ponavadi upognjeno. V tem primeru lahko bolečine olajša posebna opornica, ki drži zapestje v iztegnjenem položaju. Dolgotrajen sindrom karpalnega kanala lahko vodi v trajno poškodbo živca, konstantno omrtvičenostjo in atrofijo nekaterih mišic v dlani.

Zdravljenje

Sindrom karpalnega kanala nekateri obravnavajo kot obliko poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov in ga kot takega pripisujejo ponavljajočim gibom, najbolj znano zaradi dolgih ur dela z računalniško tipkovnico.
Najpogostejša težava pacientov s stisnjenim živcem (nervus medianus) v zapestju je mravljinčenje na palčevi strani roke. V začetku je to mravljinčenje občasno.

Težave so v začetku najhujše v zgornjih jutranjih urah, pacient se prebudi in poskuša najti pravilno lego za prizadeto roko. Pacienti navajajo tudi bolečino, ki se seli proti prstom ali navzgor proti komolcu, da je postala prizadeta roka nerodna in da v roki zgubljajo moč.
Pacienti včasih ne poiščejo zdravniške pomoči pravočasno. Posledica dolgotrajnega pritiska na živec v zapestju lahko povzroči tudi hujše posledice na mišicah roke. Na palčevi strani se izgublja mišična masa, roka pa izgublja na moči in uporabnosti.

V kolikor imate zgoraj opisane težave, morate poiskati pomoč pri specialistu za kirurgijo roke, plastičnem kirurgu, včasih pa tovrstne probleme rešujejo tudi ortopedi in nevrokirurgi.

Pacienti s kliničnimi znaki utesnitve živca v zapestnem kanalu običajno prejmejo opornico za zapestje obolele roke, ki jo, za ublažitev težav in boljše spanje, nosijo ponoči. Kadar so težave hujše, se boste skupaj s kirurgom odločali o operativnem posegu. Pomaga lahko tudi terapija pri fizioterapevtu.

Vzrok

Vzrok za nastanek te bolezni ostaja pogosto nejasen. Med vzroke sodijo anatomske posebnosti, stanja po poškodbah roke, otekline v predelu karpalnega kanala, vnetna stanja (revmatizem) ali endokrino neravnotežje kot ga lahko vidimo pri nosečnosti, diabetes, hipotiroidizem, kortikosteroidi, povečana telesna teža,... Kot že prej omenjeno lahko nastane kot posledica dela, pri katerem je roka v prisilni drži.

Splošni napotki kako lahko preventivno preprečimo sindrom karpalnega kanala

Verjetnost, da pride do obolenja, zmanjšamo s pogostimi odmori med delom, pravilno držo ter z razgibavanjem dlani in zapestij.

Pomembno je, da imamo roko, ko je ne potrebujemo v nevtralnem položaju.
Nevtralni položaj:
Kadar počivamo mora biti roka v nevtralnem položaju. Včasih pomaga, če v rokah držimo mehko žogico. Roka je sproščena, naslonjena-držimo jo kot da imamo v rokah žogico.

Predlagamo vam dve vrsti vaj odvisno koliko časa imate na voljo. Prva je malo daljša drugo lahko počnemo večkrat dnevno.

1. Vaja
• Skrčeni prsti (Postopoma krčimo prste po sklepih, začnemo zgoraj iz iztegnjenega in nadaljujemo s selektivnim krčenjem sklepov.)
• Zaprto zapestje (naredimo pest)
• Vaje s palcem (Delamo še vaje s palcem. Počasi drsimo po dlani s palcem navzdol. Približamo palec in mezinec)
• Vaje za zapestje v vseh položajih (Prosto ali čez rob mize upogibamo zapestje)

2. Vaja
• Prepletite prste.
• Dlani in zapestji desetkrat zavrtite v smeri urnega kazalca in nato še desetkrat v nasprotni smeri.
• Vajo ponovite med vsakim odmorom (čim večkrat)

Splošni napotki v izogib karpalnemu kanalu:

• izogibajte se položajem v katerih pride do direktnega naslona zapestja na nekaj trdega – npr. pri delu z računalnikom, ribanje tal…
• izogibanje položajev, ki povečajo kompresijo na mediani živec. Še posebej ponoči, ni priporočljiv položaj leže na boku s stisnjenimi rokami k sebi. Če ne morete kontrolirati položaja ponoči je priporočljiva nošnja nočnih opornic, ki preprečijo upogib v zapestju
• izogibajte se ponavljajočim gibom, primeren počitek med delom, primerna ergonomska lega zapestja,
• jemanje B kompleksa, ki pomaga pri regeneraciji živčevja in Omega 3 maščobnih kislin, ki zavirajo vnetja.
• Da opravljamo dnevne aktivnosti v položajih, ki so najmanj stresni za sklepe, neboleči in s porabo najmanj energije.
• Spoštujmo bolečino → prekinimo, ko nastopi, spremenimo položaj (posebno kadar bolečina ostaja tudi še po eni uri, ko že nehamo z aktivnostjo).
• Vzdržujmo normalen obseg giba in mišično moč (pozorni bodimo na okorelost - stretching če je potrebno).
• Nujno je potrebno ravnovesje med aktivnostjo in počitkom.
• Izogibajmo se aktivnostim v samo enem položaju skozi daljše obdobje (odpirajmo vrata z obema rokama, režimo z nožem s celo roko, jejmo s celo roko, uporabljajmo pripomočke, nošenje na rami ne v roki, ne zvijajmo prstov - ožemaj raje z dlanmi).