Varujte svoje zdravje! Varujte svoje življenje!

NAROČITE SE ŠE DANES:     041 606 077    02/228 27 74

 

 amsatlj@gmail.com

Ukrepaj takoj!

Članek opisuje pet navad, ki so del zdravega življenjeskega sloga in prehrane, ki hkrati preprečujejo srčna obolenja in raka debelega črevesja.

Študiji sta odkrili, kaj lahko naredimo sami za zdravo srce in črevesje.

Držati se je potrebno petih preprostih navodil.

Več v nadaljevanju članka.

Pri pisanju aktualne serije člankov o povezanosti imunskega sistema s prebavili smo naleteli na dve čisto ‘sveži’ študiji, katerih izsledki so izjemno zanimivi za širši krog bralcev, zato ju želimo predstaviti posebej.
 

Študiji sta potekali popolnoma ločeno, na različnih ustanovah, v različnih državah in različnih obdobjih, izvedli pa sta ju dve nepovezani ekipi znanstvenikov. Toda kljub temu, da v ničemer nista bili povezani ter sta preučevali celo povsem različne telesne sisteme, sta prišli do popolnoma enakih ugotovitev. Odkrili sta, da istih pet navad (kot del zdravega življenjskega sloga in prehrane), ki poskrbijo za srce in preprečujejo infarkt ter druga srčna obolenja, sočasno preprečuje tudi pojav raka debelega črevesja.
Morda se tak rezultat na prvi pogled zdi čuden. Kljub temu pa je logičen, saj je tisto, kar je zdravo za možgane in za želodec, zdravo tudi za jetra, ledvice, črevo, srce, ožilje, oči, kosti, žleze, kožo itd. Navsezadnje je telo eno samo in je v njem vse povezano. Prehrana pa je tako ali tako osnova.
Pa si na kratko poglejmo študiji.


Prva je bila izvedena na Švedskem, njeni rezultati pa so bili septembra 2014 objavljeni v znanstveni reviji Journal of the American College of Cardiology. Trajala je 11 let, v njej pa je sodelovalo 20.700 moških. Znanstveniki iz Karolinska Instituet so v študiji ugotovili, da lahko moški* znižajo svoje tveganje za pojav srčnega infarkta kar za 86%, če se držijo naslednjih preprostih pravil:


1. Jesti je treba čimbolj svežo in nepredelano naravno hrano, nekaj podobnega mediteranskemu slogu prehranjevanja. Pri tem je potrebno tudi karseda znižati vnos žit in izdelkov iz njih. (Se pravi, pozor: za bolezni niso krivi meso in maščobe, temveč ogljikovi hidrati, še posebej žita, koruza in soja). Tudi sladkor, razna kemija in procesirana živila v prehrani nimajo kaj iskati.
2. Vnos alkohola omejite na kozarček ali dva na teden, če ga že ne nameravate v celoti črtati. In če ga boste pili, potem naj bo to (rdeče) vino in ne kaj drugega.
3. Če kadite, takoj prenehajte. S tem ne boste zaščitili le srca, pač pa tudi pljuča, jetra in ledvica. In vse ostalo. (Pa seveda svoje bližnje …)
4. Skrbite za redno gibanje. Pod to kategorijo ne sodi le telovadba, pač pa tudi hoja, razne prostočasne aktivnosti, kot so vrtnarjenje, živahno sprehajanje psa in podobno.
5. Skrbite za čimbolj normalno telesno težo. Za večino ljudi to niti ne bo težko, če bodo upoštevali nasvete v prejšnjih štirih točkah.
(* Prav moški so zaradi srčnega infarkta najbolj ogrožen. To pa ne pomeni, da te navade ne pomagajo tudi ženskami)


Žal pa se je izkazalo, da v skladu s tem živi le 1 % moških, vključenih v švedsko študijo. Morda to ni slab trenutek za razmislek o tem, ali želite biti del enega procenta ali boste raje ostali v tisti pasivni 99-odstotni večini? Morda vas bo opogumil tudi podatek, da 8 % moških, sodelujočih v študiji, ni prakticiralo prav nobene od navedenih petih zdravih navad … Zakaj ne bi za začetek vključili vsaj ene ali dveh? Začnite po malem in nato postopno dodajajte nove.


Druga študija je bila še precej večja. Vključevala je 347.237 ljudi in je potekala v 10 evropskih državah. Trajala je 12 let, analiza študije, ki so jo izvedli v Nemčiji, pa je pokazala, da čim bolj zdravo so udeleženci živeli, tem manjše je bilo njihovo tveganje za pojav raka debelega črevesja. Na to bi lahko malce ironično pripomnili, ali je bilo res potrebno 12 let mrcvariti takšno množice ljudi? Večina naših bralcev bi do enakega zaključka gotovo prišla že brez študije.
Kljub temu pa so rezultati študije (ki je bila oktobra 2014 objavljena v znanstveni reviji BMC (BioMed Central) zanimivi, saj so istovetni z rezultati prve zgoraj opisane študije o preprečevanju srčnega infarkta. Glavna avtorica druge študije, dr. Krasimira Aleksandrova z oddelka za epidemiologijo na nemškem Inštitutu za človeško prehrano v Potsdam-Rehbruecku, je o študiji povedala: “Čim več od dokazano zdravih navad so udeleženci študije praktirirali, tem bolj se je tveganje za rak debelega črevesja zmanjšalo.” Pa tudi že nekatere prejšnje podobne študije so pokazale, da so zdrave navade, ki preprečujejo to zelo nevarno vrsto raka, naslednje:


1. Prakticiranje kakovostne naravne prehrane (veliko zelenjave, saj zelenjava oskrbi telo z vodotopnimi vlakninami, ki so za dobro prebavo nujne in za razliko od netopnih vlaknin, n.pr. otrobov, katerih se moramo strogo izogibati, ohranja tudi zdravo črevesno sluznico, zdravih maščob in rib ter zmerne količine svežega, naravno vzrejenega in nekompromitiranega mesa, medtem ko mesnin in procesirane hrane se je treba izogibati. To velja tudi za prekajena živila. )


2. Omejitev uživanja alkohola


3. Prenehanje kajenja


4. Prakticiranje rednih telesnih dejavnosti


5. Skrb za zdravo telesno težo in znižanje maščobnih oblog zlasti v predelu trebuha.


Ljudje, ki so v svoje življenje vključili vse navedeno, so tveganje za pojav raka debelega črevesja znižali kar za 37 %. V kolikor se sprašujete, zakaj se tveganje za rak ni znižalo še za večji odstotek kot le 37 %: rak je zelo kompleksna bolezen, še zlasti pa v črevesju. Upoštevati moramo, da vse življenje po večkrat na dan jemo strupe, te strupe pa nato skozi debelo črevo z blatom tudi izločamo.

 

Ta točka je torej močno na udaru raznoraznih dejavnikov, tveganje za rak debelega črevesa pa povečujejo še naslednji faktorji:
 Višja starost
 Zaprtost/slabo odvajanje blata
 Vnetne črevesne bolezni in slabo vsrkavanje hranil
 Pogosto dolgotrajno sedenje (ta dejavnik je nevaren, tudi če se v času, ko ne sedimo, veliko gibljemo, zagnano telovadimo in podobno; že samo ena ura sedenja nam skrajša življenje, 8 ur na dan – vsak dan! – pa še toliko bolj, nedovisno od tega, če smo nato zvečer po dve uri v fitnesu, tečemo in smo kako drugače aktivni. Študije so pokazale, da to škodljivih posledic sedenja ne izniči. Zato je treba sedenje vsako uro večkrat prekiniti, se razmigati, narediti nekaj vaj, da poženemo kri in limfo, steči po stopnicah, otresti okončine, narediti par zamahov, iti na kratek sprehod do konca hodnika in in nazaj itd.

POZOR: Tudi dolgotrajno stanje ni dobro – treba je menjevati sedenje, stanje in hojo.)
- Rasa – temnopolti ljudje so bolj ogroženi od belcev
- Diabetes
- Obsevanje, zlasti v primeru raka na trebušnem predelu
- Če ste v preteklosti že imeli to vrsto raka ali v nekaterih primerih če ste imeli črevesne polipe (ter bolezen, imenovano familialna adenomatozna polipoza)
- Če ste v preteklosti imeli raka testisov in/ali prostate
- Pomanjkanje vitamina D3
- Nepravilen ali nezadosten spanec (kar vključuje tudi delo v nočni izmeni)
Na nekatere od teh dejavnikov tveganja ne moremo vplivati, na druge pa lahko. Več ko imamo teh dejavnikov, bolj se moramo truditi, da jih v največij možni meri eliminiramo. Nekatere od teh, denimo zaprtost, vnetne črevesne bolezni in slabo vsrkavanje hranil iz črevesa bomo obdelali v nadaljevanjih naše serije o zdravih prebavilih, ki zagotavljajo zdrav imunski sistem, s tem pa tudi izboljšajo naše možnosti za preprečevanje raka.
Ostanite zdravi in se posvetite svoji prebavi. In povejte naprej.

 

Vir: spletna stran We are change (url: http://wearechange.si/?p=11225 )